Spet je leto naokoli in »ta aktivni« letamo s preizkušnje na preizkušnjo, da bi potrdili članstvo v enotah za iskanje za naslednje leto. Tako sva se letošnje preizkušnje za regijske enote in prve preizkušnje za MERP udeležili tudi Katja s Tiko in midve z Blum, na drugo preizkušnjo za MERP pa sva šli sami z Blum.
Preizkušnja za regijske enote in prva preizkušnja za MERP sta potekali 24., 25. in 31.11. v Zagorju, kjer so člani KD Zagorje kot vsako leto poskrbeli za zapletene sklope neobičajnih ovir. Čedalje bolj se zavedam pomena suverenega premagovanja gasilskih lestev, premikajočih se desk, mrež itd., saj bo pes, ki bo brez težav obvladoval te prepreke, vsako drugo prepreko veliko lažje premagal. Na primer, kako na visok kamion na pravi iskalki? Preprosto, po lestvi, ki je sicer tja postavljena zaradi človeških članov enote… Kako v prvo nadstropje napol podrte hiše? Po kakšnem kosu pohištva, ki je podoben lestvi, če je tam na voljo, ali pa po deski, ki je po veliki verjetnosti nestabilna … Kako z enega dela ruševine na drugega brez vodnika, ker je tam zanj prenevarno? Če je na voljo kakšna deska, potem bo dobro tudi to. Tam se je potrebno preprosto znajti, in če veš, da pes to zna, potem ni ovir za reševalni par. Žaganje s Svei je ponovno zamašilo marsikateri pasji smrček, v zapuščeni hiši v Štulmu pa je ocenjevalec s pomočniki prav tako poskrbel za kravžljanje pasjih in vodnikovih možgančkov.
V nedeljo, 7. 11., pa nas je čakala še druga preizkušnja za MERP, ki je obsegala iskanje, preizkus znanja vrvne tehnike, PVP, PMP ter obremenilni preizkus naše fizične vzdržljivosti. Ob odhodu na iskalno območje v Svei nam je bilo vsem jasno, da iskanje spet ne bo lahko. Skrivališča so lahko kjer koli – zakopana v žaganju, globoko pod lesenimi deskami, med hlodi, nad ali pod njimi, med stroji, na njih in pod njimi, vmes pa še motenje z velikimi bagri, ki skrbijo, da v Svei kuhinj nikoli ne zmanjka 
. Naš ocenjevalec pa – eden najbolj brezkompromisnih sodnikov – Matjaž .
Prvo medicinsko pomoč je skrbno preverjala Marjanca, ki ji je še vedno hudo, če mora komu zaradi neznanja ali nerodnosti odšteti kakšno točko. Katja nam je za pasje ranjence to pot določila kar naše pse, ki smo jih spreminjali v mumijam podobne stvore, še prej pa je s pisnim testom preverila tudi naše teoretično znanje.
Vlado ne bi bil naš dedi, če ne bi poskrbel, da smo imeli v nahrbtnikih vse in še kaj. Skrbno je stehtal vsak nahrbtnik in v vsakega, ki ni bil težek vsaj 10 kg, je padla še kakšna flaška sumljive tekočine, ki je poskrbela za dobro uravnoteženost nahrbtnika . Klik na štoparico in zapodili smo se na križev pot ali bolje rečeno v boj za preživetje po poti, ki vodi na hrib ob poligonu. Na vrhu smo pri kapelici zadihani pomahali v dolino, poklicali Vladota, mu po telefonu deklamirali verze, vklesane v kapelici, in nato stekli nazaj dol proti hiški na poligonu, kjer sta naša pulz in krvni pritisk povedala vse …
Prijetno utrujeni smo ob peči še malo poklepetali, nato pa se razkropili po Sloveniji, vedoč, da ne bo minil teden, največ dva, ko se bomo zopet srečali …
Jasna