Regijske preizkušnje očitno obožujejo zanimive kraje za preizkuse vseh vrst – tudi letos je bilo to Zagorje. Zelo zanimivo pripravljen sklop malih drobnih preizkušenj, ki sta jih morala premagati vodnik in pes, prekaljeni sodniki pa so postregli z zares izvirnimi metodami in presenečenji. 
Ovire so bile za nekatere (pre)trd oreh, za druge pa zgolj igranje in suveren prikaz vseh (skoraj vseh) spretnosti, ki jih zmore štirinožec.
Beseda Svea ne pomeni vedno kuhinje. Za nas pomeni delovišče, kjer je letos kraljeval sodnik Ljubo. Mnogo drobnarij je »nasul« vsem udeležencem in zvita skrivališča markerjev so marsikomu zameglila sanjski rezultat najdenih. Ja, tudi meni. Ampak čisto malo.
Seveda si čas med čakanjem krajšamo z zabavnimi klepeti in včasih še bolj zabavnimi in modrimi ugotovitvami. In najbolj je naju z Bavčarjem presenetil trik narave, ko je narava ravnino prislonila ob hrib. In takrat je možakar zadihal.
Mogoče je tudi tako, da gledamo na iskanje markerjev preveč strogo in jih kdaj in kdaj tudi ne smemo najti. Pravzaprav jih pes ne sme najti, da se lahko reveži naspijo, saj začnejo navadno ob nečloveških urah, podvrženi umetnemu gretju od znotraj in pogosto sila zviti v majhnih skrivališčih spijo, da se prebijejo skozi dan. A včasih s Terom komu ponagajava in ga najdeva. Takrat Ter zalaja in spanca je konec. Letos sva bila relativno uspešna, Andreja sva pa pustila, da je še malo oddremal.
Tinca
16., 17. in 23. oktobra se je v Zagorju dogajal izbor za regijske enote in SIP. Od Krimčanov smo se preizkušnje udeležili: Maja ter Vera, Jasna, Barbara, Tina, Ivan, Jani, Aleš in Jernej. Seveda na preizkušnjo nihče ni prišel brez naših kosmatincev, ki so prevzeli velik del preizkusa na svoja pleča. So se nam pa brez psov v vlogi markerjev pridružili še Veronika, Aleš, Andrej, Dejan in Vesna. Upam, da so se dobro naspali. HAHA…
No, najina sobota je bila bolj tako, tako … Na IPO-tu sva vse našla, tako da začetek je bil jako fajn. Me je za dobro jutro moja dama lepo razveselila s tremi ulovi. Recimo, da nama je šlo dokaj dobro – do preskoka med opravljanjem ovir …
Tam pa voda, sama voda,
mokra, mrzla kakor led,
Tačka solze bi zjokala,
da kožušček bil bi suh in vred …
Na ruševini sva še malce pod vtisom vode našla enega. Se je pa Tačka malce najedla, potem ko je ugotovila, da Tara sploh ni prijazen predstavnik svoje sorte. In se zatorej ni vredno vtikovati v njen dominion (kup lesnih odpadkov). Sem prosil “neodgovornega lastnika”, če lahko odstrani svojo zver, a je odvrnil, da je čisto prijazna. Saj vem, težko si priznamo, da naši kužki niso vedno ravno pridne kepice dlak. Si tudi jaz občasno malce zatiskam oči pri Tački, malce več pa pri Fideličku. Na moje presenečenje tudi tehnična ekipa ni bila usposobljena po mojih pričakovanjih in zatorej ni mogla odstraniti “podivjane zveri”. 
Hm … Mi je pa zdaj končno nekaj jasno – čemu je poslušnost tako pomemben dejavnik pri reševanju in zakaj pes na poslušnosti hodi ob levi nogi. Na desni strani namreč vrli reševalci nosimo orožje, ki nam v težkih trenutkih na ruševini olajša delo. Seveda pa naš kuža ne sme biti streloplah, saj ga drugače prestrašimo in ne more več opravljati svojega dela, potem ko poskrbimo za pretečo nevarnost na delovišču. Konec koncev je le treba razumeti, da je tehnična ekipa naravnana bolj gradbeno-medicinsko. Seveda pa njen veterinarski del lahko poskrbi tudi za lažja dela, kot so morebitne poškodbe psa pri delu, po potrebi pa tudi odstranitev na novo pridelanega kadavra. No, jaz sem to soboto svoj revolver pozabil doma. HAHAHA … Šala mala. Sem malce žleht, a ne? HAHAHA … Hvala bogu, da nisem sodnik. Le kaj bi bilo šele potlej. HAHAHA …
Za žaganje se pa nekako nisva mogla zmeniti, kaj za vraga bi jaz pravzaprav rad, saj me je Tačka nekajkrat prav lepo povprašala. A kaj, ko ne znam zavijalščine niti približno tako dobro kot znajo naši kužki slovenščino.
Za konec sva se podala še na poligon KD Zagorje, kjer sva oddala najin ocenjevalni list, tam pa izvedela še nekaj malega o skrivnostih baklav… Ni kaj, bo treba enkrat na en Balkan baklava tour. HAHA … Od tam pa polna sladkih vtisov še na »hidracijo« z najinimi Krimskimi sotrpini, nato pa sva odpujsala proti domu …
Jernej
Fotogradivo pa najdete v galeriji.