Pa sem doživel in preživel zaključno vajo Storžič 2010. Sobotno jutro je napovedovalo lep sončen, ampak mrzel dan. In tako je tudi bilo. Žal kaj dosti sončka nismo imeli, bil je povsod razen pri nas.
Naša krimska skupina se je družno podala na pot in po kratkem sprehodu smo prišli na cilj – dom pod Storžičem. Potem ko smo se pozdravili z vsemi, ki jim je uspelo priti pred nami, se je začelo zares. Sestavljanje trojk za tekmovanje, ogrevanje, pregled taktike … Naloge so bile dobro pripravljene in zahtevne, sestavili pa so jih tako, da smo morali tekmovalci prikazati natančnost, uigranost, dobro koordinacijo rok in nog ter seveda vodenje in iskanje. Na srečo smo v našem klubu dobro timsko uigrani in usklajeni, tako da smo naloge odlično opravili in zasedli prvo mesto. Zasedba Tinca, Maja in Andrej je pometla z vso konkurenco in zasluženo pobrala nagrade – edinstven, limited edition model čelne svetilke Pezl s senzorjem za veter. Žal mi je še isti večer odpovedala žarnica, zato iščem rezervni del.
Potem pa je sledilo druženje s čajčki, borovničkami in ostalimi zvarki od Tince. Vmes so nas še dobro pogostili, da smo lažje zdržali ta tempo. Preostanek dneva je minil v druženju in veseljačenju. Nekaj najbolj pogumnih nas je ostalo tudi čez noč, ostali pa so počasi zapuščali prizorišče in odhajali v dolino. Med njimi je bil tudi naš novi vodja Jernej.
In ker seveda nismo znali končati, nas je oskrbnik nagnal spat.
Zjutraj pa obvezen sprehod, čajček in odhod nazaj v dolino. Bil je zanimiv zaključek, zame poln novih poznanstev. Mogoče si vseh imen res nisem zapomnil, so pa ostali v spominu obrazi in prijeten dan v dobri družbi.