V deževnem sobotnem jutru smo se na Voklem dobili Vera, Tinca, Nejc in Nina ter se odpeljali proti Storžiču. Tam ni več deževalo, je bilo pa zato kar nekaj snega in do koče pod Stožičem za navadne avtke cesta ni bila prevozna, zato smo jo za dobro jutro do koče mahnili peš, na poti pa se nam je pridružil še naš Andrej. Dan je spet minil ob premagovanju domiselnih nalog, ki so jih pripravili naši vrli Gorenjci in smo jih morale opravljati ekipe, sestavljene iz treh članov. Naša trojka – Tinca, Andrej in jaz; druga trojka pa so bili Vera, Nejc in Nina – je za naše pojme kar dobro premagovala ovire. Prva je bila hoja po vlečni vrvi (traku), napeljanem med drevesoma, za rahlo pomoč hodečemu sta morala druga dva člana držati napeto vrv, na katero se je hodeči opiral. Druga naloga je bila hoja na hoduljah, prav tako sta na pomoč pri dvigovanju težkih hodulj priskočila preostala dva člana, tretja naloga pa je bila iz kolesarske zračnice narejena frača, ki sta jo dva držala, tretji pa je moral z žogico s fračo zadeti vsaj drevo, če že ne tabli, ki sta viseli na drevesu. V glavnem – fino in zabavno, ampak ker je bilo za nami na vrsti še veliko ekip, smo jo vmes mahnili na sprehod, saj je bilo našim pesjanarjev pošteno dolgčas, ko smo se mi borili za čim boljšo uvrstitev. Kasneje pa na kosilo, po kosilu pa seveda slavnostna podelitev priznanj za letošnje dosežke. Letos sva jih bili od Krimovcev deležni midve z Vero na licu mesta, Aleš pa jo bo prevzel pozneje, saj se je ravno takrat udeležil iskalne akcije, ki je potekala v Ljubljani.
Lušten dan na snegu in zaključek pasje sezone tja do marca, ko se bomo/boste po snegu spet preganjali na lavinskem taboru.
Maja & Tena
Nekaj fotografij pa je v galeriji – klik.