Ker se vsem vodnikom novembrska preizkušnja ni posrečila, torej nismo našli vsaj dveh pogrešanih oseb, smo krimovci po odločitvi komisije pripravili “popravce”, ki so se odvijali na istih terenih pri Domžalah. Treba je bilo opraviti dve iskanji – prve veterinarske, prve medicinske pomoči in ovir ni bilo, tisto se je štelo kot opravljeno novembra. Vsi polni dobre volje zaradi lepega vremena smo že v petek popoldne označili teren za iskanje v kvadrantu in preverili prehodnost poti za iskanje ob poti, vse druge zadolžitve so tudi bile dogovorjene in v soboto zjutraj ob 8. uri se je ponovitev preizkušnje lahko začela za 10 vodniških parov in enega sledarskega.
Z mojo bjondo sva prišli na prizorišče malo po 8. uri, ker sva spotoma prevzeli še sendviče in vodo ter prigrizke za pridne markerje in vodje delovišč, tako da sva najprej vse pozdravili. Ob 8.50 sva se že odpravili na iskanje ob poti, kjer se je Tena polna energije prav zagnala v iskanje v prvi hrib, potem pa tempo omilila in pridno hodila pred mano in ocenjevalko Tinco ter opazovalko Ajdo. Nekje po polovici poti sem že tretjič s pudrčkom preverila, ali kaj piha, in kar malce razočarano nadaljevala pot. Za moje pojme je pihalo premalo; vendar ko smo bile še kar kakšnih 50 m od odcepa v gozd, Tene že ni bilo več videti in nekaj trenutkov zatem je sledil glasen, prepričljiv in enakomeren lajež. Prijavila sem najdbo in se odpravila do markerja. Tena je lajala kar dolgo, ker sem morala še priti do njiju. Bila sem zelo vesela, pohvalila sem jo in ji razložila, da greva naprej. Proti koncu iskalne poti jo je odneslo nekam na desno in ni takoj zalajala, a videla sem mahajoči rep in vedela, da je nekaj tam. Takoj zatem je sledil tudi lajež in našli sva še markerko Majo – iskanje ob poti je moja punca opravila super.
Potem sem v bazi, ki je bila postavljena med obema deloviščema, spila kavico in poklepetala z Vero, Janjo, Niko in Vladom, vmes so se menjavali markerji in drugi udeleženci preizkušnje, tako da je bilo kar pestro. Teno sem dala počivat, ker jo je v kratkem čakala še druga faza preizkušnje – iskanje v gozdu/kvadrantu. To meni ni posebno dišalo, saj gre za sodniški nadzor in pravo ocenjevanje, pri tem pa sem vedno slabo ocenjena, saj psa ne pošiljam dovolj – bolj pustim, da sama išče. Ko so naju poklicali k Ljubu na delovišče, sem videla, da so tam na roštilju lepo zakurili in si pripravili za pečenje, pri Ljubu je to velikokrat, sploh če je zraven še Robi iz ljubljanskega društva. Od tam naprej pa ni bilo več heca – vodja delovišča je bil naš Dejan in on me je spremljal po poti, ki sem si jo določila kot taktiko iskanja, torej okrog kvadranta
in nazadnje proti sredini. Po startu v levo je Tena preiskala kupe smrečja, vendar tam ni bilo nič, nadaljevali sva proti poti, in ko sem jo izgubila iz vidnega polja, je že lajala. To je bilo že v tretji minuti iskanja – malce nad potjo je našla Zvonka, lepo je lajala, vse super. Potem sva nadaljevali v hrib, sodnik Ljubo pa je šel po drugi strani gor – tam sem jo enkrat usmerila v desno proti Ljubu, potem pa jo spet izgubila. Morala sem še malce bolj na hrib in videla sem, da išče spodaj, skoraj tam, kjer je že bila, zato sem jo začela klicati. Bjonda me je popolnoma ignorirala in hvala bogu, da me je, ker je kmalu zatem začela lajati, torej je našla še drugega markerja Boštija, ki je bil res spodaj na sredini. Smejalo se mi je, ko sem se jima bližala, lajež je bil močen in dolgo, kakor pa je bilo pričakovati, sem dobila odbitke za vodljivost in usmerjanje. Pa me nič več ni zanimalo, pohvalila sem Teno in se igrala z njo, ker je res pokazala dobro iskanje, najin dan je bil od tam naprej popoln!
Ko smo vse pospravili in se počasi odpravljali na pijačo, je padlo par kapljic dežja, ampak nam je bilo vseeno, preizkušnjo smo uspešno izpeljali, od krimovcev sva jo tako pozitivno opravila Andrej z Dipi in midve s Teno ter tudi vsi drugi. Res je, da večina ni našla vseh štirih markerjev, je pa pozitivno opravila popravca preizkušnje in se tako uvrstila v območne enote za iskanje pogrešanih oseb v letu 2014.
Maja
Fotoutrinki – klik.
22. marec 2014