Vsem, ki jim je uspelo uspešno končati in se uvrstiti – iskrene čestitke. Za vse, ki se jim ni vse poklopilo, mi je pa kar malce žal. Sem skoraj prepričan, da vam bo šlo naslednjič odlično in da boste lahko pokazali vse svoje znanje in zmožnosti brez grenkega priokusa. Tudi midva s Tačkico se bova še naprej trudila biti pridna in slediti svojim (mojim) sanjam.
Jernej
_____________________________________________________________________________________________________________________
Bil je mali petek. S Terom sva se pripeljala na Brdo pri Kranju in opravila uradno prijavo na 2. državno prvenstvo Slovenije in obenem na izpit ruševina II. Po prijavi sva morala še na veterinarski pregled, o opravljenem uradnem treningu pa smo si čas krajšali s frizbiji, ki so kakopak leteli malo sem in malo tja. Že dolgo nisem imela take dobre zabave, kot je bila ta. Žreb štartne številke nama je namenil številko 206, kar je pomenilo, da sva imela najprej iskanje.
V petek dopoldan sem odbrzela iz službe na iskanje in tam me je že čakala Vera, ki me pravilno usmerila do ruševine. Nato so sledile priprave na delo, prijava in iskanje. Ter je poiskal vse tri markerje, vendar se je odločil, da mi ne bo povedal, kje so. Čakam in nakaže prvega. »Super, sedaj pa še dva lumpa, ki sta skrita.« Končno mi pove, kje je drugi, za tretjega mi pa noče povedati. Potem ga malo prisilim v napačno odločitev, kar nato pomeni malo točk. Naredim odjavo, ker pač nisva našla vseh treh, in odhitim nazaj na delo.
Sobota popoldan je čas za ovire. Maja in Jani me pričakata na stadionu in mi zaželita srečo. Odhitim na delo, ki ga suvereno opraviva. Preskok Teru ni bil všeč. Ocena je bila realna.
V nedelja dopoldan je bila na vrsti paradna disciplina. Glede na zmešnjavo, kdaj delam in s kom, končno izvem, da sva v paru s Katjo. Delam kot prva in narediva še kar. Imela sva nekaj težav s pokom in željo po hitrem končanju dela. Delo ni bilo uspešno končano, pa vendar je bilo ocenjeno realno. Priznam, da je bil rezultat glede na dogodke zadnjih treh tednov pričakovan. Mi je bilo pa vseeno fino, ko sem vedela, da me od strani spodbujajo kolegi iz kluba (Ivan z ženo, Vera in Tea).
Hvala vsem za spodbudo in čestitke vsem uspešnim in malo manj uspešnim. Saj veste, ni zmage brez žrtev.
Tina
Več slik v galeriji.