Predizpit usposobljenosti psa – iskanje pogrešanih oseb (IRP-P) – sva opravljala v Tolminu. Poleg naju sta znanje pokazala še Vera & Troi in Maja & Tena. Na srečo nisva bila zgodaj na vrsti, tako da mi za spremembo ni bilo treba vstajati sredi noči. Po dolgi ovinkasti poti najprej obvezna prijava uro pred prvo preizkušnjo. 
Nervoza se je od takrat naprej samo stopnjevala. Počasi sva se odpravila na kraj iskanja. Seveda so se zadeve malce zavlekle, tako da sva lahko v miru stopnjevala predvsem mojo nervozo, kar se je poznalo, ko sva prišla na vrsto. V vsej tisti paniki sem pozabil na ocenjevalni list, ki je varno počival v avtomobilu, tako da sem si pred izpitom lahko privoščil sproščujoči tek do avtomobila in nazaj (temperature so bile zelo prijetne, okoli 28 stopinj). Samo iskanje za predizpit ni tako zahtevno in sva ga uspešno opravila – del bremena sva odložila z ramen. Sledila je kratka osvežitev v prijetno ohlajeni Soči, potem pa naprej. In spet – čakanje. Čakanje na drugi del predizpita, čakanje na prikaz poslušnosti in obvladanja ovir. Verjetno je sedaj že jasno, da sem vmes spet uspešno nabiral in vzdrževal svojo nervozo. Poslušnost in ovire so potekale po pričakovanjih, z nekaterimi odstopanji, ki jim je botrovala v največji meri moja nervoza, malce tudi jadralni padalci, ki so imeli pristajališče poleg poligona in so bili zelo zanimivi med poslušnostjo, drug poligon in morda še kaj četrtega. A predizpit po programu IRP-P sva vseeno uspešno opravila.
Zanimiva je izkušnja, kako drugače se obnaša par (vodnik in pes), ko pride na drug teren, ko je prisotna živčnost, ko pritiska vročina …
Vera & Troi sta uspešno opravila izpit IRP-P1, Maja & Tena pa IRP-P2.
Člani ERP ŠKD Krim smo uspešno opravili tolminske izpite!
Andrej
Nekaj slikc pa najdete v galeriji – klik 🙂