Pa naju je končno doletela čast, da sva lahko po tradiciji kluba sodelovala na Talanovemu memorialu. Ekipo smo sestavili po principu »zadnji trije, ki so opravili izpit«. Tako smo bili ekipa Troi, Tena in Skway. Na deloviščih pa so se pomagali skrivati še Gabi, Teja, Andrej, Veronika, Jernej in Aleš.
Po opravljenih formalnostih smo se najprej odpravili na iskanje pogrešanih. Sam sem moral pregledati travnik in rob gozda, in ker moj šefe ne zna biti tiho, sem vsaj enega izpustil, našel pa zato drugega na čisto drugem koncu. Prav tako je enega skritega našla Tena. Kmalu po iskanju v gozdu smo se odpravili na ruševino, kjer sva s Troiem našla še dva. Če bi moj šef malo gledal okoli, bi morda imeli še enega. 😛 Ovire mi niso najbolj dišale, malo mi je drselo, s šajtrgo se pa tko ne maram voziti. Zibajočih ovir pa čisto ne maram. Sta pa zato Troi in Tena pripomogla k velikemu številu točk. Oba čez 90! Naslednjič bom boljši… Čakala sta nas še iskanje ob poti ter prva pomoč. Tena in Troi sta šla iskat in po postaji sem slišal, da sta našli vse, Dejan pa se je medtem boril s ponesrečencem. Mislim, da si bo za vedno zapomnil 30:2 in ne 5. Prav tako so dali na preizkus Troievo lastnico, če res obvlada tisto čudno reč, ki ji pravijo GPS. Slišal sem, da se je izkazala!
