V petek popoldan smo se zbrali na Rojah, vzeli vse potrebno za dva dni in odšli proti bazi, ki je bila na poligonu Društva vodnikov reševalnih psov Slovenije. Postavili smo šotor, se prijavili in pripravili vse potrebno za delo, ki nas je čakalo v naslednjih 24 urah na 8 deloviščih. Na delovišča so nas vozili z gasilskimi kombiji. Celoten koncept vaje je bil zasnovan na realni popotresni situaciji, kar pomeni, da ne veš, koliko pogrešanih je na deloviščih, ter da se vedno vračaš v bazo. Prvo delovišče (ruševina) smo imeli v Logatcu. Preiskali smo dva objekta z okolico ter našli dva poškodovana. Nato smo se vrnili v bazo, kjer smo eno uro čakali na nadaljnja navodila. Naslednji delovišči sta bili na Igu. Najprej smo suvereno opravili z vrvno tehniko, potem pa v ruševinski vasi še poiskali ponesrečenega. Sledila je vrnitev v bazo, kjer smo bili 2 uri in pol. Ta čas smo izkoristili za dremež, saj smo vedeli, da nas čaka tudi nočna vaja. Odpravili smo se ponovno v Logatec, kjer nismo imeli sreče pri iskanju pogrešanih. Spet smo se vrnili v bazo, kjer so nas takoj napotili na orientacijski pohod na Sveto Ana. Ob cesti nas je pričakal Jani in nam zaželel srečo. Žal smo dobili napačna navodila, slabo karto in nobene GRS-koordinate, kar je pomenilo, da smo prišli na naslednje delovišče prepozno. Ugotovili smo, da nam iskanje pogrešanih ta dan ni usojeno. V mraku smo se vrnili v bazo, kjer so nas – še preden smo dobro izstopili iz kombija – napotili nazaj v Logatec. Na ruševini smo našli dva ponesrečena ter enega »nastavljenega« (oblačila in čelada). 
Ko smo se vračali, smo ugotovili, da smo že rahlo utrujeni, prav tako kot psi. Sledilo je še zadnje iskanje v teh 24 urah v Zadobrovi. Pred iskanjem sta nas pričakali Vera in Maja, ki sta nam vlili malo pozitivne energije še za finale. Preiskati smo morali objekte in širšo okolico. Ob najdbi prvega ponesrečenega smo opravljali prvo pomoč ter nato nadaljevali iskanje. Zadnjega ponesrečenega smo našli v gošči in tako končali delo. Vera nam je za nagrado dala čokolado, da smo si povrnili nekaj energije. Po vrnitvi v bazo smo končno v miru sedli za mizo in pojedli obrok. Pričakali smo še drugo ekipo in šli spat. Zjutraj smo pospravili tabor, počakali na razglasitev rezultatov in počasi odšli domov.
ERPS 1
Tilen Škraba & Kali – vodja ekipe, Tina Sulič & Lora, Tina Kasesnik & Ter
ERPS 2
Kaja Toroš & Sila – vodja ekipe, Mateja Nolimal & Capa, Cvetka Kočjaž & Flika
Zahvaliti se moram celotni ekipi, ki je delovala zelo homogeno, ter dobri družbi. Hvala pa seveda tudi Veri, Maji in Janiju za vzpodbudo.
Tina