Vaja reševanja v množičnih nesrečah
S Skwayem sva se udeležila vaje v Mokronogu. Končno smo lahko malo dlje spali, saj smo morali biti na Rojah šele ob 5.30. Na zborno mesto smo prišli okoli 7.00, tam pa nato dobili navodila. Ob 9.00 naj bi se zgodila množična nesreča (potres, vlak naj bi iztiril, zmajar naj bi obvisel na drevesu, padec aviona …). Ker nismo vedeli, kdaj bo naš start, smo ostali v pripravljenosti, vendar smo kmalu dobili informacijo, da moramo začeti.
Na prizorišču je sprva v mojih očeh vladala zmeda, vendar sem kmalu ugotovil, da ima baza vse pod nadzorom. Ekipe smo sestavili glede na opravljene izpite. Tako smo trije ostali za morebitno pomoč v ruševini, drugi pa so odšli iskat pogrešane v gozdu. Sčasoma sem postajal malo skeptičen, ali bomo sploh aktivirani, zato pa tudi malo nestrpen. Moj strah je bil odveč in odpravili smo se na iskanje.
Preiskovali smo več objektov v različnih stanjih. Eden je bil delno podrt, drugi čisto podrt, tretji prenevaren, nekateri so bili ali prazni ali pa število pogrešanih ni bilo znano. Možnost je bila tudi, da so nekateri pogrešani mrtvi. Skway je zelo suvereno pokazal žive markerje in ignoriral mrtve. Problem je bil le pri prvem, saj marker ni bi bil namenjen nam, ampak reševalni enoti prve pomoči. Skway tega ni razumel.
Z delom in organizacijo sem bil več kot zadovoljen, kajti prvič sem sodeloval na vaji, na kateri so aktivirane vse enote in na kateri lahko vidiš, da si lahko pomemben člen v verigi postopkov reševanja. Všeč mi je bilo tudi, da sprva nisem imel občutka živčnosti, ko pa smo začeli delati, sem videl, da je nastalo malo zmede v ekipi. Vse zadeve smo rešili profesionalno (malo moramo le še povaditi obnašanje na ruševini) in s kančkom sreče.
Dejan
Fotoutrinki – klik.