Z Ajkom sva zjutraj vzela igračko, priboljške in fotoaparat in se odpeljala novim dogodivščinam naproti. Z otroki se res nikoli ne dolgočasiš. To soboto se štirje Krimčani vsekakor nismo. Ob 10.45 smo se ob živi meji vrtca Kekec v Novih Jaršah zbrali Vera z Oko, Nejc s Tačko, Špela z Bellom in midva z Ajkom. Oblekli smo oranžne hlače in društvene majice ter nadeli našim kosmatincem rdeče rutke, ki smo jih dobili od Dedka Mraza. Otroci so nas že zunaj dvorišča vrtca z veseljem ustavljali, si nas ogledovali in ljubkovali naše kosmate štirinožce. V spremstvu gruče otrok in staršev smo se »utaborili« v senci ob živi meji. Psi so bili sprva presenečeni, nato pa so se rade volje predali neštetim rokam, ki so jih božale, vodniki pa smo odgovarjali na različna vprašanja. Tako smo bili zatopljeni v pogovore, da smo preslišali »klic k akciji« iz ust povezovalca programa aktivnosti. Še dobro, da Vera še najboljše sliši od vseh nas. Komaj smo se prebili do igral in tam prikazali spust po toboganu. Seveda so morali svojih pet minut izkoristiti tudi naši štirinožni spremljevalci. Prva je bila Tačka, ki je sicer z veseljem splezala na hiško s toboganom, vendar je med plezanjem ugotovila, da je pod toboganom nekaj veliko boljšega – veeeeelik sendvič. Nejc jo je popolnoma nemočen gledal, ko je vsa vesela zmazala še zadnje grižljaje. Medtem se je po toboganu že spuščala Vera z Oko. Njima je šlo gladko. Naslednja je bila Špela in pri vijugastem toboganu na prvem ovinku iz naročja izgubila svojega pesjana. Kljub Verinim opozorilom sem bila prepozna in Ajk se je odločil, da tako počasne vodnice ne bo čakal in bo sam poskrbel za spust. Lahko sem le nemočno opazovala, kako je radovedno stopil na vijugasti tobogan in na prvem ovinku pristal na travi. Psi se s tem dogodkom niso preveč obremenjevali. »Letečim« oviram je sledilo iskanje. Prva je našla Oka, nato Ajk in na koncu se je izkazal še Bell. Pse smo sprostili še s prikazom številnih trikcev, ki so publiko zelo zabavali. Nato so se nad naše kosmatince spet zgrnile številne roke otrok in tudi odraslih, nas pa so zasuli s številnimi vprašanji. Poleg nas sta Lurom in »ljubljanska« kolegica Katja imela precej dela in malih oboževalcev, saj sta predstavila učno uro s psom. Domov smo se odpravili z občutkom, da smo spet nekomu polepšali in popestrili dan. Vmes smo si privoščili še zasluženo kavico in kakav nato pa naše utrujene štirinožce odpeljali na zaslužen počitek.
Tea
Več slikc v galeriji.
Objavljeno: 1. 6. 2008