Prijavil sem naju enkrat marca. Hm, vmes se je zgodilo toliko, da sem resno tuhtal, da bi naju odjavil, a sem vztrajal…
Bil je mali petek. S Terom sva se pripeljala na Brdo pri Kranju in opravila uradno prijavo na 2. državno prvenstvo Slovenije in obenem na izpit ruševina II.
Uprava RS za zaščito in reševanje je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pripravila sklepno prireditev ob koncu 14. državnega natečaja »Naravne in druge nesreče – Živali in nesreče«.
Sava je decembra prestopila bregove in takrat prišla tudi na ne ravno prijazen obisk na naš poligon – marsikaj je odnesla, prinesla pa predvsem veliko blata in mulja. Če smo takrat le nemočno zmajevali z glavami in je bil pogled na Krimov poligon precej žalosten, je zdaj (skoraj) vse spet po starem. 
Prva skupna vaja vseh enot v letu 2010 se je odvijala v organizaciji Tržičanov, in sicer nekje v osrčju Dobrče. Zgodnje jutro je bilo kar sveže, napovedi za čez dan so bile bolj tako tako, vendar je nato ves dan minil v soncu.
Na izpit sva bili prijavljeni dve Krimovki – Maja s Teno na predizpit PO, midva s Skyem pa na PO1.
To pomlad so ruševinske izpite pripravili v Celju. Kot nalašč za naju z Nejcem, da poskusiva narediti izpit še v začetku tega leta. Zaradi veliko prijavljenih so izpitne preizkušnje potekale kar dva dni. Mene so razvrstili na sedmo mesto drugega dne, Nejc pa je bil na vrsti nekaj mest prej.
Napočil je vikend resnice. Vikend, ko smo začetniki ERP pokazali, kaj smo se naučili v dveh mesecih trdega garanja. V soboto in nedeljo, 26. in 27. marca, so potekali izpiti za vodnike reševalnih psov. Krimovci izpitniki smo bili Maja, Aleš R. in moja malenkost.
Težko pričakovana praktična vaja helikopterskega transporta je bila končno tu. V krasnem sončnem dnevu smo se odpravili na Brnik, kjer so nas pričakali »Air Slovenska vojska« in gorska reševalca, ki sta bila naša skrbnika. Od Krimovcev smo bili v soboto na razporedu Aleš z Emi, Janja s Pupo, Nika z Babsy in midve s Teno.
Vsako leto romajo stari in novi reševalci oziroma tečajniki na Vršič v Kočo pod gozdom na petdnevni tečaj šolanja psov v zimskih razmerah.
Vsi ljudje hitimo, jaz pa še posebej, ko se mi v petek popoldan mudi v Gotenico. Kot vedno nas tam pričakajo čarobno tople hiške in dobra hrana.
