Po dolgem zatišju se je v soboto dopoldan v »sterilnem« okolju skoraj porušene SCT-jeve separacije dogajala vaja MERP-a. Sodelovalo je tudi par krimčkov – Jasna z Blum v vlogi reševalnega para, Vera v vlogi uradnega fotografa ter Katja, Nadja in moja malenkost v vlogi ponesrečencev.
Za začetek dneva nas je pričakalo malce megleno in zelo mrzlo vreme. Za prvi dve reševalni skupini je bil mraz tako hud, da nas je večina komaj čakala, da nas kužki najdejo in da si lahko privoščimo miganje. Predvsem so trpeli naši prsti na nogah, katerim je mraz prišel do živega najprej in najhuje. Verjetno bi se vsi markerji strinjali z menoj. 😀 Za nas, ki smo igrali ponesrečence, je bila vaja zelo uspešna. Moja malenkost je uspela pridelati prebito piščal. Sicer med markiranjem po končani vaji, ampak nič ne de. Gre vse v rok »službe«. Ponesrečenec z dušo in telesom, tako da je lahko Jasna preizkusila še svoje znanje prve pomoči. Moje skromno mnenje je, da je njeno znanje odlično, saj se »luknja« zaenkrat ni niti vnela niti zagnojila. Upam, da pri tem tudi ostane. Pa še smilim se lahko samemu sebi. Več kot odlično!
Po vaji se je večina sodelujočih odpravila še na KD Ljubljana, kjer smo se podprli s picami in osvežili presušena grla, preden smo se raztepli vsak na svoj konec sveta.
Jernej
SCT ob rondoju Tomačevo nam v zadnjih tednih ponuja odlične možnosti za trening reševanja iz ruševin. Vsak dan se ruševina spreminja zaradi nenehnega rušenja in seveda vse to ni ostalo neopaženo vodjema enote MERP. Odlična ruševina, pridni markerji in dobra organizacija – vse to je botrovalo, da smo bili v soboto spet deležni odlične vaje.
Seveda je bila obvezna jutranja budnica in odhod na Roje. Katja, Nejc in Nadja so si ta dan vzeli čas za prezebanje in ležanje na betonskih tleh, vdihavanje prahu in čakanje na pasji lajež, ki bi pomenil konec njihove težke naloge. Z Blum pa sva se pridružili ekipi MERP, ki na Rojah zjutraj ni mogla vstopiti v državne prostore zaradi pokvarjenih vhodnih vrat in je morala na “prisilno” jutranjo kavico na bližnji OMV. Nato pa smo odšli veselo na delo. 😀 Mare in Matjaž sta nas razdelila v trojke, katerih vodje so postali novopečeni merpovci. 😀
Šija, Car in Blum so se greli v avtomobilih, njihovi dvonožni skrbniki pa smo klepetali na mrazu in čakali trenutek, ko bodo naš štirinožci lahko “vklopili” smrčke. 😀 Skupina MERP 3 je končno prišla na vrsto in Grega, vodja naše trojke, nas je dobro organiziral – sam je pregledal levo stran ruševine, Jerneja desno, meni pa je naročil pregledati širšo okolico. Markerji so “leteli ven” kot po tekočem traku, tudi tehnika ni zatajila in uspešno smo prestali prvi del vaje.
V drugem delu vaje je bil vodja vseh trojk, ki so se premešale, Matjaž. Zamenjava postaj za tiste “ta male” in slabo premišljena odločitev pustiti tiste “ta velike” v nahrbtnikih je botrovala edini napačni odločitvi tistega dne – zaradi nje je pešala komunikacija naše trojke. Psi seveda takšnih problemov niso imeli. Kmalu so bili štirje markerji zunaj in odločili smo se, da je ruševina dovolj dobro pregledana.
Pridružili smo se skupinici, ki je tudi že končala svoje delo. Med klepetom pa se je Blum začela zanimivo obnašati. Strmela je v grmovje, me vlekla v tisto smer in lajala. Romanu, ki je vodil našo skupinico, sem rekla, da ima Blum nekaj v nosu. In sem jo spustila. Oddrvela je in kmalu se je zaslišalo odločno nakazovanje. Kako vesela sem bila dejstva, da Blum očitno ne potrebuje nikakršnega povelja, da ve, kaj je potrebno narediti, ko nekdo leži pod kupom ruševin. Hkrati sem bila ponosna tudi nase, saj sem uspela prepoznati njeno govorico in ji prisluhniti. Čudovita izkušnja, ki je spet prebudila v meni tisto neverjetno zaupanje, ki ga imam vanjo.
Po vaji je sledila analiza našega dela in napotki za prihodnost. Nadaljevanje vaje je potekalo v prostorih na Brdu, kjer nas je obiskala psihologinja. Čakalo nas je zanimivo preverjanje sposobnosti naše koncentracije, ki ji bodo v prihodnosti sledila še navodila za njeno povečevanje.
Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nam spet omogočili kakovostno vajo tako za nas kot za naše kosmatince.
Jasna
Več slik v krimovski in reševalski galeriji.