V sredo zjutraj ob 8.10 je prišel poziv na iskalno akcijo – zbor v Brezovici pri Borovnici. Takoj klic Veri, če je to tapravo, in po potrditvi na brzino pospraviti mizo in v 20 minutah narediti najnujnejše stvari (vseeno je bil to le delovni dan) ter gas domov po psa in opremo. Tačas sem poklicala še Nejca, ki se je z Nadjo že vozil proti zbornemu mestu.
Ko sem okoli 9.45 prispela v Brezovico, naših pesjanarjev ni bilo več tam, ampak so ravno začeli preiskovati. Na brzino sem se preoblekla v kombinezon, vzela nahrbtnik z opremo in se javila Veri, ki me je razporedila v svojo skupino in me kot novinko vzela po svoje okrilje in nadzor – hvala, Vera. V drugi skupini so bili še Jani, Kaja, Uroš, Nadja in Grega. Izkazalo se je, da iščemo starejšega moškega, ki je odšel od doma popoldne prejšnji dan, svojci pa so povedali, kam je ponavadi hodil, in tja smo se tudi odpravili preiskovat. V naši skupini smo bili poleg Vere s Skayem kot vodje in Nine z Rino kot veterinarke še Tilen, Nejc, Tonja, Peter, jaz in pa domačin, ki nam je pomagal z usmerjanjem po okolici. 
Po skoraj štirih urah preiskovanja v vročem poletnem dnevu po hribčkih, travnikih in gozdnih strminah smo dobili obvestilo, da je bilo v Peklu, kjer mi nismo preiskovali, najdeno moško truplo. Policija je šla preverit, mi pa smo čakali pri gasilskem domu. Žal se je izkazalo, da je bil to res pogrešani, ki smo ga iskali, in akcija je bila s tem uradno končana.
Moja čisto skurjena pasja ljubica se je hladila v bližnjem potočku, mi pa smo tudi iskali senco in pijačo, prepoteni in malo utrujeni smo še poklepetali, potem pa sem se poslovila, ker sem morala nazaj v službo – zadovoljna, da sva doživeli »krst«, akcija ni bila naporna in imela je tudi zaključek, torej najdbo.
Ja, še bova šli, če bodo le razmere dopuščale.
Maja & Tena
Nekaj fotografij si lahko ogledate v galeriji – klik.