Ugotovila sva, da je delo z »velikimi« prav tako zanimivo, kot je bilo do sedaj. HAHA … V bistvu niti ni velike razlike. Čudna reč, a ne?
Vse skupaj se je začelo z uvodnim sestankom in nekaj predavanji v petek zvečer. Prvih nekaj besed sva zamudila, saj ima Jernej pač preveč opravkov in se opravičujem vsem, ki sem jih zmotil.
V soboto dopoldan so nas čakala predavanja o našem delu, predstavitev dela policijskih psov in predstavitev diplomske naloge na temo psov za iskanje mrtvih. Med razlago in video prikazom policijskega dela je verjetno marsikdo pomislil, da bi zamenjal službo. Jaz vsekakor sem. 
Po kosilu pa smo se podali na teren. Gušteri smo se pri Lojzetu učili hoje v strelcih. Zanimivo in poučno. Za bolj zahtevne morda malce dolgočasno, a če se ne motim, tudi delo v skupni SIP ni ravno akcija v slogu znanega rešitelja sveta Brucea Willisa. Predvidevam, da spada bolj v skupino »dolgočasni slovenski film«. Pa brez zamere, vsi iz tega foha. Med delom v strelcih smo si nekateri lahko prvič v živo in z gotovostjo ogledali medvedovo stopinjo. Glede na to, da je hodil po isti poti kot mi, je verjetno tudi on treniral solo strelce. 
V nedeljo pa smo šli na mraz že takoj zjutraj, tako kot je to na večini vaj. Na prvem delovišču so preverili naše znanje iz prve pomoči, transporta ponesrečenca in komunikacije z zdravnikom in helikopterjem. Na drugem delovišču nas je čakalo iskanje izgubljenca, ki se boji psov. Drugi izgubljenec pa se je skril (beri: obesil) na lovsko opazovalnico. Ccc … Ljudje res ne pomislijo, da bi našim kužkom olajšali delo. Jih bo treba malce bolje podučiti, kako se izgublja. Na tretjem delovišču pa spet hoja v strelcih, komunikacija skupine po radijskih postajah in vodenje. Po kosilu smo se odpeljali domov, upam, da vsi s kakšno novo idejo in ugotovitvijo. Med vožnjo sem opazil, da recesija pri nas (še) ni najbolj močno zagrizla. Nekateri imajo namreč sedaj pred hišo namesto avta parkirano kar lovsko letalo. Očitno neka nova moda. Kdo bi vedel … HAHA …