Celo leto priprav, uspešno opravljenih kvalifikacij in dodatnih treningov je bilo za nami. Vse je kazalo na odlično pripravljenost naših psov, ko smo se odpravili na svetovno prvenstvo reševalnih psov v Samobor. Za naju z Blum to niso bili ravno s srečo posuti dnevi in kmalu sva pristali na trdnih tleh brez opravljene kvalifikacije na najinem prvem prvenstvu.
Vendar je nekaterim našim šlo odlično. Urška in Cuba sta v gozdu našli vse, Jerneja s Carjem na ruševini tudi. Za startnim trakom smo držali pesti še za Romana in… in kar zavrelo je, ko se je z gozda oglasil še zadnji potreben lajež. S Kano v naročju in z nasmehom na obrazu sta se nam približevala. Sodnik je podal oceno, malo počakal in zaklical 196 točk! Veselje je bilo nepopisno. Na hitro preračunavamo točke na poligonu in najboljše točke na iskanju in kmalu nam je postalo jasno, da je Roman lahko prvi. Počakat je bilo potrebno še na vaje poslušnosti in ovir hrvaške prijateljice Ane, ki je z Mono po točkah z iskanja zasedala drugo mesto. Takoj za njo pa je bila še ena Slovenka, Urška s Cubo.
Seveda naslednji dan nismo zamudili dela na poligonu, kjer smo močno stiskali pesti.
Končni rezultat… Roman s Kano prvi, Ana z Mono druga, Urška s Cubo tretja. Jerneja s Carjem pa je z uspešno opravljeno kvalifikacijo dodala še zadnji potreben kamenček, da je slovenska reprezentanca ekipno postala druga na svetu, takoj za Švicarji.
Še eno dejanje nas je čakalo. Vlado je moral na frizerski stol. Njegova pričeska je kmalu živo zeleno zasijala, Maretu pa smo po glavi posuli zelene kostke. Tako zeleno obarvani smo sodelovali še na zaključni prireditvi in veselo vzklikali našim zmagovalcem.
Še dolgo se ne bo poleglo navdušenje. In prav je tako. Roman, Urška, Jerneja, še dolgo uživajte v rezultatih svojega dela!!! Zaslužite si!
Jasna