V četrtek, 1. 10., se je v Puli začel jesenski tabor, ki je trajal do nedelje, 4. 10. Letos se nas je na Hrvaškem zbralo osem slovenskih vodnikov – Katja Šporar, Lidija Toroš, Jana Graberski, Anja Murgelj, Peter Dovč, Tilen Škraba in Jernej Gregorin smo zastopali ERP, Hojka Kraigher pa KVRP. (Hojka, upam, da se nisem zmotil; v nasprotnem primeru pa v opravičilo častim pivo.)
Za začetek smo imeli skoraj vsi težave, da smo našli hostel, kjer smo spali, saj je le-ta prijetno umaknjen od vsega vrveža, ki pritiče obmorskemu mestecu. Prvo jutro nas je pozdravil dež, a čez dan je sonce le premagalo oblake in prijetno nas je grelo vse do nedeljskega odhoda. Ob devetih smo odhajali na delovišča in večinoma smo obdelali po dve na dan – dopoldan eno, popoldan drugo, vmes pa smo našli tudi čas, da smo pozobali malico, ki so nam jo razdelili zjutraj. Tale vmesni obrok namesto kosila je veliko uporabnejši od klasičnega kosila, kot sem ga navajen na taborih v Sloveniji. Prvič, izkoristiš lahko praktično cel dan, drugič, nimaš kosila in večerje v razmiku 2 ur, zaradi česar gre pogosto v nič eden ali pa drug obrok.
Delovišča so bila enkratna – večinoma vojaški objekti, ki v Puli in njeni okolici stojijo kot zapuščina avstro-ogrske vojske in nekdanje JLA. Ker je bila Pula strateško zelo pomembna, je takih objektov res veliko in tako smo lahko naše kužke preizkušali tudi v popolni temi razvejanih kleti in rovov. Na raznovrstnih zavitih in oglatih stopniščih. V trdnjavah, ki so zasnovane v obliki polža in v katerih imajo sobe obliko zdenka sira. V labirintih hodnikov in soban opuščenih vojašnic. In v ruševinah, ki to niso zgolj po imenu.
Nekateri kužki so se prvič srečali s pravo ruševino in so imeli nemalo težav pri premagovanju večjih in manjših betonskih gmot, ki so jih zrušili namenoma ali pa po nesreči (med odstranjevanjem granat velikega kalibra). Verjetno smo bili vsi navdušeni nad možnostmi, ki jih ponujajo delovišča, a vendar vsaj malce razočarani nad odmerjenim časom. No ja, morda nam uspe naslednje leto vse skupaj ponoviti. Bomo videli, je nekoč rekel slepec… 
Jernej
Več slikc v galeriji.