Ob klasično dobri organizaciji, z redkimi izjemami perfektnimi delovišči in v primernem vremenu so štirje dnevi vadbe hitro minili. Midva z Donom sva imela spet srečo in “našla” sva še enega odličnega inštruktorja – Matjaža. Teoretično podkrepljen pristop k dnevni vadbi je nekaterim vodnikom omogočil obnoviti, drugim pa pridobiti prepotrebno znanje igre, markiranja, nagonov, osnovnega in naprednega iskanja. Posebej koristni so bili “after action review-ji”, ki so nam omogočili korekcijo in iz iskanja v iskanje boljše delo in rezultate. Čudoviti so bili tudi kolegi v skupini, vsi pripravljeni prisluhniti, izmenjati mnenja, predvsem pa dati vse od sebe pri markiranju. Letos nama je z Donom uspelo obnoviti tudi znanje vrvne tehnike. Uspešno sva premagala Savinjo, ne da bi se pri tem drugače kot od potu (pa še to samo vodnik) zmočila. Don se je s Savinjo podrobneje spoznaval popoldne na zanj precej bolj prijeten in zabaven način. Seveda tudi Tena, Pupa, Babsi, Troi in Tačka niso zaostajali.
Letošnji malce spremenjen termin vadbe je omogočil daljše in bolj umirjeno delo na deloviščih in kakovostnejši izkoristek aktivnega časa. Ob vsem tem pa nam je ostalo tudi dovolj časa za druženje in spoznavanje. Posebej hvala z Urško in našim Nejcem razširjeni ekipi “Tmincev” za izvrstne palačinke. Se bo treba oddolžiti.
Aleš
Slikce pa najdete v galeriji.