Zavod Vizija varnosti je s Slovenskimi železnicami organiziral tridnevno usposabljaje z naslovom ”Izredni dogodki na železnici; dviganje in vleka težkih bremen.” Partnerja pri tem projektu sta bila tudi Združenje slovenskih poklicnih gasilcev in Gasilska zveza Slovenije. Zadnji dan vaje, v soboto, 22. septembra, je bilo zamišljeno usposabljanje za množične nesreče. Na dveh delovnih območjih, kjer sta bili simulirani dve množični nesreči – trka vlakov – je sodelovalo več kot 120 markerjev, gasilci, reševalci, zdravniki … Na vajo smo bili v okviru regijske enote reševalnih psov povabljeni tudi vodniki in reševalnimi psi.
Od krimovcev smo sodelovali: Jani, Maja, Aleš, Tinca in Vera.
Vera
V soboto, 22. 9. 2012, smo krimovci sodelovali na vaji Množična nesreča na železnici v Ljubljani, na katero nas je povabil Zavod Vizija varnosti, katerega zunanji sodelavec je tudi Dušan Veber iz DVRPS (član EHI – enote za hitre intervencije). Vaja je bila namenjena gasilcem in reševalcem, a smo v okviru regijske enote Ljubljana sodelovali tudi vodniki reševalnih psov. 12 vodnikov iz ERPS (Grega, Peter, Aleš, Anže, Lidija, Živa, Tina, Saša, Jani, Maja, Nadja, Katja ter Staša in Žana iz DVRPS) se nas je z Vero na čelu in Gregorjem kot pomočnikom razdelilo v skupine in enkrat smo odšli na iskanje v dopoldanski in enkrat v popoldanski rundi. Teren je bil ob železnici, nekaj po tirih in nekaj v okolici, markerje pa so skrili v lokomotive, vagone in zunaj po bližnji okolici. V prvi rundi je bilo nekaj težav s komunikacijo, na kar nas je Dušan opozoril, tako da je bilo to v popoldanskem delu odpravljeno. Vmes je bilo veliko čakanja, vendar smo imeli kaj videti – sodelovalo je več kot 60 gasilcev, prav toliko reševalcev, markerjev s poškodbami je bilo več kot 70 (od otrok do odraslih, ki so imeli na sebi tablice z vrstami poškodb). 
Res, bilo je, kot bi bila resnična nesreča – prav fascinantno, kako dvignejo lokomotivo, pa vkleščeni avtomobili pod železniškimi cisternami, polno gasilcev, ki režejo pločevino, reševalci, ki izvajajo triažo, cele kolone reševalnih vozil … Ogromno vsega, kar nekaj novega smo videli in izvedeli, vreme nam je dobro služilo, psi so dobro delali, saj smo imeli vsakič le nekaj markerjev (ni bilo vseh tistih 70 za nas 🙂 ), pasja ekipa se je super razumela. Pa kljub temu dve črni pikici; ena je bila kraja Verinega nahrbtnika, druga pa Janijevo zlomljeno zapestje. Žal se nesreče dogajajo tudi nam. Dobro, da je bilo zraven toliko reševalcev, tako da je bil Jani deležen hitre oskrbe in prevoza na urgenco.
Maja