Prva skupna vaja vseh enot v letu 2010 se je odvijala v organizaciji Tržičanov, in sicer nekje v osrčju Dobrče. Zgodnje jutro je bilo kar sveže, napovedi za čez dan so bile bolj tako tako, vendar je nato ves dan minil v soncu.
Po jutranjem postanku in obvezni kavi na Voklem smo se vrli Krimovci Aleš (Skubic), Barbara, Vera, Nejc, Tina, Jani in Ivan odpravili iskat lokacijo naše vaje, kar je bila kar problematična naloga glede na slabo označeno pot. Ko smo po dolgem iskanju pririnili visoko v gore, nas je tam pričakal šef Gerbec, pri katerem smo se pofočkali za obvezno udeležbo, potem pa so nas razvrstili v skupine. Midva z Alešem sva šla med začetnike, preostali pa med izkušene. S Teno sva bili v mini skupinici, v kateri so bili še trije zelenci – Vid in Franci iz Logatca in Bojana iz Zagorja –, naša vodja pa je bila Mateja Nolimal. Najprej smo predelali eno 
delovišče, kjer nismo našli nikogar, potem smo se sprehodili do naslednjega delovišča, ki pa smo ga zgrešili, in potem prikorakali spet do začetne točke. Tam smo opravili hitro vajo iz vrvne tehnike in za naše kosmatince naredili še motivacijo, da so poleg gozdnega sprehoda imeli vsaj nekaj od vaje. Malo smo se še podružili, izmenjali zgodbe tudi s »taizkušenimi«, ki so imeli vajo višje v gori, njihovi psi pa so se valjali tudi še po snegu, in se nato odpravili nazaj v dolino, kjer nas je v tržiškem gasilskem domu pričakal Drago in nam ponudil pasulj oziroma golaž. S polnimi želodčki in niti ne preveč utrujeni smo se proti Ljubljani odpravili po še vedno prekrasnem sončku.
Maja
P. S. Moram pa posebej pohvaliti Dona, ki je baje na prvem delovišču našel kar oba markerja!